Vzroki recesije dlesni

Pomanjkanje časa ali stres sta pogosto razlog, da se ljudje navadijo slabe tehnike ustne higiene. Pri drgnjenju z zobno ščetko konice ščetin vedno znova drsijo mimo istega mesta na dlesenskem robu. Sila poškoduje dlesni, pri celjenju pa se dlesenski rob umakne.

Da bi se izognili recesiji dlesni, je treba tehniko ustne higiene optimizirati in jo po potrebi popraviti. Redni pregledi v zobozdravniški ordinaciji lahko tudi pomagajo, da morebitne znake recesije dlesni odkrijemo zgodaj.

Uporaba zobnih ščetk s trdimi ščetinami prav tako povečuje tveganje za razvoj recesije dlesni. Zato je lahko priporočljiva zobna ščetka s srednje trdimi ali mehkimi ščetinami.

Ljudje s tanjšim tipom dlesni so na splošno bolj dovzetni za recesijo dlesni kot ljudje z debelejšim tipom dlesni. Tip dlesni je v glavnem genetsko pogojen. Ljudje s tankim tipom dlesni naj bodo zato še posebej pozorni na optimizacijo ustne higiene doma.

Debelino dlesni je mogoče oceniti pri zobozdravniškem pregledu. Zlasti je treba tveganje za razvoj recesije dlesni oceniti pred začetkom ortodontskega zdravljenja.

Ortodontsko zdravljenje se lahko izvaja s snemnimi aparati ali z nesnemnimi aparati (bracketi). Tveganje za razvoj recesije dlesni je še posebej povečano pri nesnemnih aparatih.

Recesija dlesni se pojavi pri približno 20 odstotkih odraslih, ki so deležni ortodontskega zdravljenja. Pri mladostnikih, mlajših od 16 let, se recesija dlesni po zaključeni korekciji položaja zob pojavlja veliko redkeje.

Recesija dlesni se lahko pojavi med ortodontskim zdravljenjem in tudi več let po njegovem zaključku.

Kajenje cigaret ima v celotnem človeškem telesu številne škodljive učinke. Poleg skrajšane pričakovane življenjske dobe imajo kadilci tudi znatno pogosteje spremembe ustne sluznice, vse do raka ustne votline.

Kadilci, ki pokadijo več kot 20 cigaret na dan, imajo bistveno več recesij dlesni kot nekadilci. Zaradi zmanjšane odpornosti je dlesenski rob pri kadilcih tudi bolj ranljiv, na primer za mehansko delovanje ščetin zobne ščetke.

Ker je prekrvavitev dlesni pri kadilcih na splošno manjša, se tam ne sme izvajati kirurško zdravljenje. Kirurško prekritje razgaljenih površin korenin, kadar je primerno, pride v poštev šele, ko pacient uspešno preneha kaditi.

Poleg njuhalnega tobaka je tobak za žvečenje najpogostejša oblika uporabe brezdimnega tobaka. Tobak za žvečenje se v razsuti obliki ali v vrečkah namesti pod zgornjo ustnico, kjer pride v stik z ustno sluznico. Tobak poleg nikotina sprošča strupene snovi, od katerih lahko nekatere povzročijo raka.

Nikotin je tisto, kar povzroča zasvojenost s tobakom za žvečenje. Uporabniki tako postanejo od njega odvisni.

Tobak za žvečenje draži ustno sluznico in povzroča recesijo dlesni. Draženje se lahko po prenehanju uporabe tobaka za žvečenje umiri. Recesija dlesni pa ostane tudi po tem, ko uporabnik preneha, zato jo je morda treba zdraviti kirurško.

Pogosto igranje s piercingi je navada, ki lahko škodi zobem in dlesnim. Pri približno 80 odstotkih nosilcev se na mestih stika pojavi izguba samega trdega zobnega tkiva, v 25 % primerov pa se pojavi tudi recesija dlesni.

Po odstranitvi piercinga recesija dlesni ostane, zato jo je morda treba zdraviti kirurško.

Po zdravljenju parodontitisa se običajno opazi umik dlesni. Pri zdravljenju parodontitisa je to sicer zaželeno, saj umik dlesenskega roba omogoči celjenje neželenih dlesenskih žepov.

Za razliko od recesije dlesni pri ljudeh brez parodontitisa umika, ki nastane zaradi celjenja dlesni, ni mogoče odpraviti.