Kaj je recesija dlesni?

Recesija dlesni je lahko posledica številnih sodelujočih dejavnikov. Ljudje s tanjšim tipom dlesni so na splošno bolj dovzetni. Odločilno vlogo igrajo tudi nekateri vedenjski dejavniki. Pogosto drgnjenje z zobno ščetko ali nošenje piercingov na primer povzroča poškodbe, zaradi katerih se lahko dlesenski rob pri celjenju skrči.

Drugi vzroki so ortodontska zdravljenja, pri katerih se zobje premikajo navzven. Pri tem se lahko zunanja pritrditev zoba razgradi, dlesni, ki jo prekrivajo, pa se lahko stanjšajo. Odločilna dejavnika sta tudi kajenje in uporaba snusa, saj uživanje tobaka zmanjšuje odpornost dlesni.

Recesija dlesni je s starostjo vse pogostejša. Več kot 50 odstotkov odraslega prebivalstva ima recesijo dlesni.

Zobna krona je prekrita s sklenino. Pod njo leži dentin, pod tem pa zobni živec (pulpa). Natančneje, pulpa je sestavljena iz živca, krvnih žil in tako imenovanega veziva. Medtem ko sklenina nima živcev in zato nima občutka, dentin pod njo oskrbujejo živčna vlakna. Zato je tudi površina zobne korenine občutljiva na bolečino.

Dentin predstavlja glavni del korenine. Korenino dodatno prekriva trda plast, tako imenovani koreninski cement. Vzdolž celotne površine korenine je zob s čeljustno kostjo povezan s pritrdilnimi vlakni (vlakni pozobnice). Ta vlakna so na eni strani zasidrana v korenini, na drugi strani pa v čeljustni kosti.

Zobna korenina je daljša od zobne krone. Zlasti podočniki zgornje čeljusti imajo običajno zelo dolge korenine.

Recesija dlesni na splošno pomeni umik dlesni na zunanji strani zobnega loka. V takih primerih prizadeti nimajo dodatno parodontitisa.

Tudi napredovali parodontitis pa lahko povzroči umik dlesenskega roba. Le pregled v zobozdravniški ordinaciji lahko prizadetim pojasni, kateri vzrok je odgovoren za njihov umik dlesni.

Poleg tega se umik dlesni opazi po zdravljenju parodontitisa. V takih primerih pa je to zaželeno, saj umik dlesenskega roba omogoča zmanjšanje neželenih dlesenskih žepov.

Zaradi vnetja dlesenskega roba (gingivitisa) se lahko izgubijo pritrdilna vlakna in čeljustna kost. Namesto zdravega vlaknastega aparata ob zobu nastane tako imenovani dlesenski žep. Površina korenine v njem je prekrita z bakterijskimi oblogami (zobnimi oblogami in zobnim kamnom).

Izguba pritrdilnih vlaken in čeljustne kosti lahko povzroči vse večjo majavost zob. Če bolezen ostane neodkrita in se ne zdravi, lahko izguba napreduje tako daleč, da zob ni več mogoče uporabljati za žvečenje in jih je treba izpuliti.

Približno 40 odstotkov ljudi ima parodontitis. Ocenjuje se, da je danes pri odraslem prebivalstvu približno 70 % izgube zob posledica parodontitisa.

Več o vzrokih, posledicah, diagnozi, zdravljenju in preprečevanju parodontitisa izveste na: www.periodontal-health.com.