Pogosta vprašanja

Če se Vam dlesni umikajo, sta možni dve situaciji:

Po eni strani lahko napredovali parodontitis povzroči umik dlesenskega roba. Parodontitis je vnetna bolezen, ki jo povzročajo bakterijske obloge. Če parodontitisa ne zdravimo, se izguba struktur, ki držijo zobe, pod dlesenskim robom nadaljuje. Pri parodontitisu začetna izguba teh struktur ni vidna. Šele ko je parodontitis bolj napredoval, se dlesenski rob umakne, in to lahko opazite kot umik dlesni, saj so se površine zobnih korenin razgalile in postale vidne.

Po drugi strani vsak umik dlesni ni posledica parodontitisa. Morda imate torej recesijo dlesni. Ta je lahko na primer nastala zaradi premočnega ščetkanja zob. Velika sila zobne ščetke vedno znova poškoduje dlesenski rob. Pri vsakem celjenju se ta nekoliko bolj umakne, dokler ni zobna korenina pod njim razgaljena. Tudi če spremenite ustno higieno in zobe čistite z manjšo silo, recesija dlesni ostane in dlesenski rob ne zraste nazaj v prvotni položaj.

Pravilen odgovor Vam lahko navsezadnje da le pregled v zobozdravniški ordinaciji.

Vsake recesije dlesni ni treba zdraviti. Pri ljudeh brez parodontitisa je mogoče, če recesijo odkrijemo zgodaj pri letnem zobozdravniškem pregledu, ustno higieno že ustrezno popraviti in optimizirati. Dlesenski rob in njegov umik bosta ostala, vendar ne bo več izpostavljen novim vplivom (npr. drgnjenju z zobno ščetko).

Tistim, ki občutijo težave pri uživanju hladne hrane ali pijač, lahko ustrezna prilagoditev prehrane in redno nanašanje tako imenovanih fluoridnih gelov pomagata nekoliko zmanjšati težave.

Če težave ne izginejo ali je videz moteč, pride v poštev zdravljenje s kirurškim posegom. Pri tem posegu se dlesenski rob prizadetih zob premakne nazaj v prvotni položaj.

Poleg tega je mogoče razgaljene zobne vratove, na katerih je prišlo tudi do izgube trdega zobnega tkiva, oskrbeti z zalivnim materialom.

Pravilen odgovor Vam lahko navsezadnje da le pregled v zobozdravniški ordinaciji in po potrebi posvet s specialistom parodontologije.

Ljudje svoje recesije dlesni pogosto ne opazijo. Več kot 50 odstotkov odraslih ima vsaj en zob z recesijo dlesni. Večina prizadetih zob ne povzroča težav.

Če recesija ni vidna, na primer doma v ogledalu, lahko pregled v zobozdravniški ordinaciji pojasni, ali je prisotna.

Za prizadete je pomembno, da vedo, kje je njihova recesija dlesni, da je mogoče tam preprečiti nadaljnjo škodo. Ker recesija dlesni, ki ni kirurško zdravljena, ostane vse življenje, je treba zlasti v starosti posebej skrbeti, da se na razgaljenih zobnih vratovih prepreči neželeni karies korenine.

V prvem pogovoru zobozdravnik ugotovi, ali ste izpostavljeni kakšnim dejavnikom tveganja. Znani dejavniki tveganja za recesijo dlesni so: napačna tehnika ščetkanja zob, tanke dlesni, ortodontsko zdravljenje, kajenje, brezdimni tobak (snus) ali piercing.

Poleg tega zobozdravnik ali ustni higienik opravi tako imenovani osnovni parodontalni pregled, ki traja le nekaj minut. S parodontalno sondo se na izbranih mestih nežno in na milimeter natančno izmeri globina prodiranja ob dlesenskem robu. Natančno klinično sondiranje s parodontalno sondo, s katerim na milimeter natančno izmerimo dlesenske robove in določimo položaj čeljustne kosti, je za diagnozo recesije dlesni nepogrešljivo.

Po tem kratkem pregledu se nadaljnje preiskave opravijo le, če so bili ugotovljeni znaki izgube struktur, ki držijo zobe. Te preiskave vključujejo tako imenovani parodontalni status in dodatne rentgenske posnetke.

Če recesija dlesni še ni preveč napredovala, je mogoče prvotno stanje ponovno vzpostaviti s kirurškim posegom.

Recesijo dlesni razvrščamo v štiri različne stopnje. Glede na stopnjo pa je na voljo le omejen nabor možnosti zdravljenja.

O preprosti recesiji govorimo, kadar umikajoči se dlesenski rob še ni dosegel premične ustne sluznice. Pri drugi stopnji je recesija že segla v premično sluznico. V obeh primerih je mogoče dlesenski rob popraviti s kirurškim posegom.

Ker je pri stopnjah 3 in 4 izgubljena tudi že čeljustna kost med zobmi, recesije dlesni v teh primerih tudi s kirurškimi ukrepi ni mogoče popolnoma odpraviti.

Po zdravljenju dlesni je dolgoročni uspeh v več letih zagotovljen le, če pacienti izvajajo optimalno ustno higieno doma in tako vsak dan preprečujejo, da bi nastala recesija dlesni ali da bi se njihove dlesni zaradi novih bakterijskih oblog vnele.

Za optimalen dolgoročni uspeh je pomembno tudi ohranjati stalno strokovno dolgoročno oskrbo pri ustnem higieniku ali asistentu za profilakso, da je mogoče morebitne ponovne težave pravočasno odkriti in odpraviti.

Po zdravljenju dlesni je dolgoročni uspeh v več letih zagotovljen le, če pacienti izvajajo optimalno ustno higieno doma in tako vsak dan preprečujejo, da bi nastala recesija dlesni ali da bi se njihove dlesni zaradi novih bakterijskih oblog vnele.

Za optimalen dolgoročni uspeh je pomembno tudi ohranjati stalno strokovno dolgoročno oskrbo pri ustnem higieniku ali asistentu za profilakso, da je mogoče morebitne ponovne težave pravočasno odkriti in odpraviti.

Recesijo dlesni pogosto zamenjujejo s parodontitisom, saj so v obeh primerih zobje videti daljši kot običajno. Med njima pa obstajajo pomembne razlike, ki jih je treba upoštevati:

Po eni strani recesija dlesni pomeni umik dlesni na zunanji strani zobnega loka, ki je običajno viden s prostim očesom. V takih primerih prizadeti nimajo dodatno parodontitisa.

Po drugi strani lahko parodontitis, tj. vnetje struktur, ki podpirajo zobe, v napredovali fazi prav tako povzroči umik dlesenskega roba. Le pregled v zobozdravniški ordinaciji lahko prizadetim pojasni, kateri vzrok je odgovoren za njihov umik dlesni.

Poleg tega se po zdravljenju parodontitisa umik dlesni ne opazi le na zunanji strani zobnega loka, ampak okoli celotnega zoba. V takih primerih pa je to zaželeno, saj umik dlesenskega roba omogoča zmanjšanje neželenih dlesenskih žepov.